Kaj je ločitev in kako je definirana v slovenski zakonodaji?
Z ločitvijo se uradno zaključi zakon dveh oseb. Je proces, ki lahko traja nekaj časa, vse pa je odvisno od tega, v kakšnih odnosih zakonca končujeta svojo zakonsko zvezo. Z odločitvijo o ločitvi se zakonca tudi uradno odločita, da ne bosta nadaljevala skupnega življenja. Slovenska zakonodaja loči dve vrsti ločitve, in sicer sporazumno ločitev ter ločitev s tožbo.
Ločitev je lahko za zakonca in njune skupne otroke zelo boleč proces. Kot omenjeno, je sam potek ločitve v veliki meri odvisen od odnosa med zakoncema. Če so odnosi napeti in zakonca ne moreta
doseči dogovora glede delitve premoženja ali skrbi za skupne otroke, gre za nesporazumno ločitev, ki se lahko vleče več let in pogosto vključuje tudi odvetnika za ločitev. Če pa zakonca zaključujeta zakon v prijateljskem in spoštljivem odnosu, gre za sporazumno ločitev, ki se lahko zaključi hitro in brez zapletov, pri čemer prisotnost odvetnika običajno ni potrebna.
Na kakšen način se izvede sporazumna ločitev?
Sporazumna ločitev se začne z oblikovanjem dogovora med zakoncema. Bistvena dogovora sta vezana na delitev skupnega premoženja in skrb za skupne mladoletne otroke. Sporazum o delitvi premoženja mora biti zapisan v obliki notarskega zapisa. Kot že omenjeno, je bistveno, da se strinjata, kakšen delež bo prejel posamezni zakonec. V praksi se navadno dogovorita za enakovredna dela, ta notarski zapis pa morata nato posredovati na sodišče.
Drugi dogovor je dogovor o skrbi za skupne mladoletne otroke. V prvem koraku se morata zglasiti na centru za socialno delo, kjer z njima in otroki opravijo razgovor ter pripravijo svoje mnenje o situaciji. Tudi to mnenje morata zakonca posredovati na sodišče. Poleg omenjenih dogovorov pa morata izpolniti tudi vlogo za ločitev in celotno dokumentacijo poslati na pristojno sodišče.
Stroški sporazumne ločitve so v grobem vezani na notarja in sodno takso. V praksi so ti precej nižji kot stroški ločitve s tožbo. Razlog je v tem, da pri sporazumni ločitvi redko sodelujejo odvetniki za ločitve, kar pomeni, da zakoncema ni treba plačevati visokih odvetniških tarif. Poleg stroškovne učinkovitosti pa je sporazumna ločitev tudi precej krajša in se zaključi veliko hitreje kot nesporazumna. Vsem zakoncem torej svetujemo, da se skušajo sami dogovoriti o bistvenih sestavinah življenja po ločitvi, saj si bodo na ta način prihranili veliko časa in denarja.
Kako poteka postopek ločitve v primeru ločitve s tožbo?
Pri ločitvi s tožbo oziroma nesporazumni ločitvi se zakoncema ne uspe dogovoriti o delitvi premoženja in skrbi za skupne otroke, saj imata nasprotujoča si mnenja. Takšen postopek lahko traja
tudi več let, odvisno od pripravljenosti obeh strani za kompromis in prilagajanje. Pogosto so v postopek vključeni tudi odvetniki za ločitve, saj vsak od njih zastopa interese svoje stranke in si prizadeva doseči čim večje zadovoljstvo njenih želja in potreb.
Na kakšen način se deli skupno premoženje ob ločitvi?
Delitev skupnega premoženja ob postopku ločitve je ena izmed najbolj perečih tem. Z njo se v praksi srečuje skoraj vsak zakonski par, ki je že dalj časa skupaj in je v času skupne zveze ustvaril nekaj premoženja.
Ob tem se poraja vprašanje, kaj sploh sodi v skupno premoženje. Skupno premoženje je tisto premoženje, ki sta ga zakonca ustvarila v času trajanja zakonske zveze. To so na primer nepremičnine, ki sta jih kupila skupaj, ali avtomobili in ostale premičnine višje vrednosti. Naj omenimo, da osebni predmeti posameznega zakonca (ne glede na vrednost) ne sodijo v skupno premoženjsko maso. Enako velja tudi za darila, ki sta si jih podarila, razen če gre za darila visoke vrednosti, ki so bila kupljena kljub slabemu finančnemu stanju zakoncev.
V primeru sporazumne ločitve mora biti dogovor o delitvi skupnega premoženja sestavljen v obliki notarskega zapisa, ki se priloži vlogi za ločitev in odda na sodišče. Pri nesporazumni ločitvi pa sodišče samo sprejme odločitev o delitvi premoženja na podlagi pregleda vseh dokazov in dokumentacije, pri čemer upošteva različne dejavnike. Pogosta zmota zakoncev je, da se pri delitvi premoženja upoštevajo predvsem prihodki posameznika, kar bi v praksi pomenilo, da bi zakonec z višjim zaslužkom prejel večji delež skupnega premoženja. V resnici pa delitev premoženja ni zgolj matematična operacija; sodišče upošteva tudi t. i. mehke dejavnike. Enako pomembna je tudi skrb za dom in družino. Če se zakonca na primer dogovorita, da bo eden namenil več časa skrbi za dom in družino, medtem ko drugi dela, to ne pomeni, da bo delovno aktivni zakonec upravičen do večjega deleža skupnega premoženja.
Na kakšen način se lahko oblikuje dogovor o skrbi za skupne mladoletne otroke?
Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, morata pred oddajo vloge za sporazumno ločitev opraviti razgovor na centru za socialno delo. Slednji napiše svoje mnenje, ki je ena izmed pomembnejših prilog k vlogi za ločitev.
Po ločitvi obstajajo različne oblike skrbništva. Zakonca se lahko dogovorita, da bo skrb za skupne mladoletne otroke v celoti prevzel eden od njiju, pri čemer je drugi zavezan k plačevanju preživnine, katere višina se določi glede na njegov prihodek. Možna je tudi ureditev deljenega skrbništva, kar pomeni, da otroci enako časa preživijo pri obeh starših, zato preživnina ni potrebna. Pri odločanju o skrbništvu je pomembno upoštevati tudi mnenje otrok.
V katerih primerih se vključi odvetnik za ločitev?
Kot že omenjeno, se odvetnik za ločitve pogosto pokliče v primeru nesporazumne ločitve, vendar ga lahko zakonca kontaktirata tudi, če potrebujeta nasvet ali informacije glede svojega specifičnega
primera. Odvetnik za ločitve vas bo vodil skozi celoten postopek, da bo ta potekal čim hitreje in brez nepotrebnih dodatnih stroškov. Pomembno je poudariti, da je vsaka ločitev edinstvena, saj temelji na značilnostih obeh zakoncev. Da bi odvetnik lahko kar najbolje preučil primer in pomagal doseči dogovor, je ključno, da mu zakonca predstavita vse bistvene vidike zakona ter svoje želje.
